Z GLAVO V OBLAKIH


Z GLAVO V OBLAKIH

Zanimivo, kako hitro se lahko po tvojih mislih, podi kaj temnega. Še posebno takrat, ko imaš čas razmišljat še o čem drugem, in ne le o službi, vsakdanjih skrbeh in opravilih. Takrat se prikradejo po tiho in ne pričakovano, tiste misli o katerih ne želiš razmišljat in jih odrivaš od sebe. Lahko celo nekaj, kar se je zgodilo vrsto let nazaj, ni ti pa jasno, od kje so prav zdaj prišle. To je zato, ker smo narejeni tako, da od sebe odrivamo tisto, kar nas muči. Kar nam daje slab občutek. Ne želimo si priznat, da nas je nekaj prizadelo. Ali pa, da nekomu, ali celo sebi, ne odpustimo. Krivimo se za dejanja v preteklosti in sprašujemo, kakšno bi bilo naše življenje, če bi takrat ravnali drugače.

” Če pokažem čustva in mi je težko, sem šibak. ” Nekaj najbolj neumnega, kar lahko slišimo. To, da si upaš pokazat čustva, to, da si dovoliš začutit vse slabo in ne odrivaš od sebe občutkov, ki niso prijetni – to je tisto, kar je zame biti močen. To so zame najmočnejše osebe na tem našem lepem, mogočnem svetu. Zato, si jih dovoli začutit. Strah. Izguba. Zlomljeno srce. Razočaranje. Vse. In opazil boš, da jih bo vedno manj in manj, ker se ne bodo kopičile, eden na drugega, kot oprano perilo, ki ga moraš zlikat. Zakaj naslov z glavo v oblakih? Ker se boš potem tako počutil, ko boš nepotrebne jemalce prostora, tam zgoraj, najprej oprijel, uporabil, in ko jih ne boš rabil več, tudi odvrgel. Zato, da boš z glavo v oblakih. In bo veliko več prostora za ljubezen. Mir. Srečo. Tiste pozitivne jemalce prostora, ki jih vsi lovimo.

 

” BE STRONG, BELIEVE IN WHAT YOU ARE. BE STRONG, BELIEVE IN WHAT YOU FEEL. ” (Melissa Etheridge) 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja