TUJINA – POT V NEPOZNANO


TUJINA – POT V NEPOZNANO

Misel na tujino v meni sproži veliko različnih občutkov. Sicer prevladujejo tisti pozitivni, kot sta navdušenje in pričakovanje. Prisotna pa je ne sigurnost in strah, ki je naš največji sovražnik in nas velikokrat blokira, da ne naredimo koraka v smer, ki si jo želimo. V tujino ljudje odhajajo iz različnih razlogov, najbolj pogosta pa sta delo in študij. Pa je tujina za vsakogar? Razmišljate o odhodu v tujino, vendar se ne morete opogumiti? Kaj, če vam življenje izven Slovenije ne bo všeč? Zakaj sploh v tujino?

NOVIM IZZIVOM NAPROTI

Glede na možnosti, ki jih v svetu trenutno imamo, je odhod v tujino za neko določeno obdobje odlična odločitev. Kar se mi podi po glavi je to, da je Slovenija res majhna. Počez jo lahko prevozimo v dobrih treh urah. Da se ne bomo narobe razumeli, imam jo zelo rada. Veliko stvari, ki nam jih ponuja, nam je samoumevnih. Vendar menim, da bi prav zato vsak, ki čuti željo in ima možnost, moral za nekaj časa v tujino. S tem si razširimo obzorja in po vrnitvi svoj dom veliko bolj cenimo.

Tujina je priložnost, da stopimo iz svoje cone udobja. Ko smo vrženi v situacije, ki nam niso znane, spoznamo sami sebe in postanemo veliko bolj iznajdljivi. Zanimivo je, kako takrat, ko smo nekje sami, v novem okolju, najdemo ljudi in sklenemo veliko več novih prijateljstev kot, če smo doma ali potujemo z družbo. Več priložnostim rečemo DA, ki bi jih doma sicer preskočili. Izzivi, ki jih moramo premagati, so tam, če si želimo ali ne. Zato ni vedno le prijetno, ampak le na tak način lahko osebnostno zrastemo. Pomislite, kdaj ste ugotovili kaj novega o sebi ali po končanem izzivu bili ponosni nase – ko je šlo vse kot po maslu, ali takrat, ko ste morali premagati določene ovire?

PA TO RES ZMOREM?

Največji problem s katerim se soočamo je, da nimamo radi občutka ne znanega. Kjer smo doma, vemo točno kako stvari potekajo, kakšni so postopki zaposlitve ali prijave na študij, vse je v našem maternem jeziku. Pa to, da tukaj živi naša družina, prijatelji in znanci. Ki bodo sicer tukaj tudi, ko se bomo vrnili. Vse nam je poznano in samoumevno. Ko pa pride do tujine, ne poznamo sistema, na vse se moramo na novo privaditi ter smo prepuščeni sami sebi. To nas straši… in spet smo pri strahu.

Strah do ne uspeha. Torej, če nam v tujini ne uspe. Če nam res ne bo všeč. Če se bomo počutili čisto izgubljene. Pa kaj? Se ne moramo vrniti nazaj? Seveda se lahko, brez težav. Zakaj bi sami sebi prekrižali pot, še preden jo poskusimo prehoditi. Zato vas spodbujam, če imate skrito željo po tujini, naredite korak v to smer. Najhuje je, da bi vam bilo čez leta žal, da nečesa niste storili.

 

” EDINO ČESAR SE MORAMO BATI, JE STRAH SAM. ” (Franklin D. Roosevelt)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja